V telesu je živec, ki ga večina ljudi ne pozna po imenu, čeprav nenehno vpliva na to, kako se počutimo, kako prebavljamo in koliko vnetja nosimo v sebi. Vagusni živec — deseti možganski živec — je najdaljši in najbolj razvejani živec v telesu. Povezuje možgane s srcem, pljuči in vsem prebavnim sistemom.
Dvosmerna avtocesta
Vagusni živec ni le ukaz od zgoraj navzdol. Sestavljajo ga 80 % aferentnih vlaken, ki prenašajo informacije iz telesa v možgane, in le 20 % eferentnih. To pomeni, da črevesje možganom pošilja bistveno več signalov, kot jih prejema. Črevesje je torej aktivni sogovornik — ne le pasivni izvršilec.
Vagusni živec in protivnetna pot
Ko vagusni živec zazna vnetje, pošlje signal, ki zavre nadaljnje sproščanje vnetnih snovi. Ko pa je vagusni tonus nizek — kar se pogosto zgodi ob kroničnem stresu, slabi prehrani ali pomanjkanju gibanja — je ta protivnetna pot oslabljena. Kronično črevesno vnetje je delno posledica prav tega.
Stres ubija vagusni tonus
Kronični stres neposredno zavira vagusni živec. Ko smo v kroničnem stanju boja ali bega, simpatični živčni sistem prevlada in parasimpatični zamre. Posledice so hitro vidne v črevesju: slabša peristaltika, povečana prepustnost črevesne stene in spremenjena sestava mikrobioma.
Kaj krepi vagusni tonus
Vagusni tonus ni statičen — krepi se z rednim gibanjem, počasnim globokim dihanjem s poudarjenim izdihom, meditacijo, jogo in izpostavljenostjo hladni vodi. Fermentirana hrana, vlaknine in omega-3 maščobne kisline podpirajo mikrobiom, ki posledično stimulira vagusni živec. Telo, ki se redno giba, je telo z boljšim vagusnim tonom in manj kroničnega vnetja.